Črna noč je bila vsenaokoli. Enolična jesenska krajina, brez snega na desno in levo, ki je ni človek dobro videl, ampak samo slutil po negotovih obrisih nizkih grmov in črnih skal, se je zdela, da se nekako pozibava in plava z vlakom naprej. Ni ji mogoče uiti, ni se mogoče iz nje izmotati.