me, zato pijanko, da sem pozabila tebe, zato vlačugo in potepenko, ker je bilo brez tebe moje življenje izgubljeno!« Od daleč se je bližal popotnik, je opazil temno senco, pod pazduhama je oprijel žensko in jo odnesel daleč stran med grmovje sredi širokega in samotnega pašnika. »Molči in ne kriči in ne jokaj!« ‒ je rekel nalahko in začudeno zamišljeno.