Nikoli se ni domislil na otroka, ali čez mesec dni, čez dva meseca mogoče ali še več, se je dogodil neprijeten slučaj. Menda je bila jesen, po tistem kratkem drevoredu, ki se je širil pred orožniško postajo, je odpadalo listje, droben dež je pršil, nekako v sredini med črno se svetlikajočimi vejami starega kostanja je pomežikavala slabotna brleča petrolejka. Večer je bil, okna nasprotnih hiš so odsevala v medlordeči luči, od redko kod je pritavalo copotanje korakov, približalo se, oddaljilo in utihnilo.