Tu in tam so se začuli iz veže koraki, duri so se odprle in v sobo je stopila mlada in lepa natakarica. Polukratko krilo je nosila, vitek je bil njen stas in obraz droben in zamišljen. Obstala je sredi sobe, stopila do okna, odgrnila zastor in gledala na temno cesto, približala se mizi v kotu in vzdihnila. »Ali ne greste vi nikamor nocoj?«