Mi vsi, mi vsi, mi vsi, pravi, bomo še dolgo živeli. Prišlo bo še mnogo, še mnogo pomladi, razcvetelo bo še na milijone in milijone rož, ozelenelo bo še neskončno travic in mi vsi bomo še dolgo živeli. O, kako lep je rdeč, ki ziblje svojo žarečo glavo sredi žitnega polja, o kako lepa je roža, ki gleda iz pšenice, o kako prekrasna je jablana, ki je cvetela kakor ogromen šopek na parobku njive, kako veličastna je, ki se košati sredi pota in zeleni in cveti, a v njej čebelic veliki roj!