Počakati sta hotela iz vsakdanje radovednosti tudi na vlak, ki je imel vsak čas pripuhati na postajo, stopila sta k ograji iz smrekovih količkov, se nanjo naslonila in gledala po železnih tirih, koder so hodili železničarji in delavci. Zadaj za njima se je začul ropot voza, ki je drdral naravnost proti postaji in bil zavit v ogromen belega prahu. Ko se je voz ustavil in se razkadil, se je organist naglo zasukal, snel z glave klobuk in se obenem priklonil.