Kaplan je pokimal, pokropil mrliča, pokleknil na umazani kamen, prekrižal roke na prsih, sklanjal glavo in dolgo in nepretrgoma molil. Nato je vstal in se obrnil k: »Ah,« je rekel, »morda je bilo vse to zaman, morda vse brez pomena.« »Kaj?« je vprašal organist.