»Še ti?« se mu je župnik izmučeno začudil, sedel za svojo mizo in vzdihnil. je ostal tik vrat, pričel govoriti o bolni ženi, o nesreči, ki ga je zadela in ki noče od njegove hiše, razlagal vedno hitreje, zašel v nekak visok diskant in se čudno lovil in podil z besedami, kakor bi več ne mogel nehati.
Župnik je zbledel, stresel se je, skočil pokonci in se divje razljutil: »Kaj hodite nadme?