Eni so pravili o čudnih gorskih rožah, ki so zadnja pomoč za vsakega bolnika, drugi so razkladali o starki, ki živi pet ur od tistega kraja in sicer visoko v hribih in je zagovorila dekleta, ki ga je pičil gad v roke, tako spretno, da je ostal strup brez posledic, da se je dekle omožilo in ima zdaj že pet zdravih sinov. Neka suha, stara ženska je prišla, prosila vina in kruha in rekla: »Mlad mož naj izpuli bolnici pet las. Tistih pet las naj stisne v kepico, zvrta koruzno zrno in jih vtakne vanjo.