Naj govori, naj se krega, naj zbada, kolikor hoče, samo naj ne molči, ker je to nekaj najtežjega in takega, kar se ne da več prenašati. Organist je prišel nekoč pozno v noč domov, sezul pred spalnico čevlje, tiho odprl vrata in pričel v mesečini, ki je sijala skozi belo zastrta okna, hoditi po sobi. Hodil je dolgo, stopil k ženini postelji, prekrižal na prsih roke in naenkrat skoraj zakričal, kakor bi doživel nekaj groznega: »Več ne morem prenašati, več ne!