A ta njen večni molk je bil vsem, ki so živeli okoli nje, še močnejši. Mati je jokala okrog nje in brez uspeha prosila, šepavi oče je govoril, ves hripav od ginjenosti, da ji da Sirko, t. j. tisto kobilico, ki je njemu najbolj pri srcu, samo naj bo zopet taka, kakor je bila. Naj govori, naj se krega, naj zbada, kolikor hoče, samo naj ne molči, ker je to nekaj najtežjega in takega, kar se ne da več prenašati.