Tudi Rovanova slovesna obljuba, da na vsak način zapusti samostansko službo, čim se vrne iz Rima, jo ni potolažila. Slovo je bilo žalostno, tako da se je moral naposled dekletu kar iz rok iztrgati in pobegniti.
Dekle sta tolažila stara mati in pa, katerega je bil pripeljal seboj ter mu naročil, naj čuva Polonico in njeno staro mater.