Opat je zamišljeno povesil glavo, pa je po kratkem molku brezskrbno pripovedovala:
»Ti bi se bil smejal, ko bi bil videl, kako je dvignil Glogvica in ga vrgel ob tla, in kako je potem mirno in samozavestno, kakor pravi junak, stal pred Glogvicem ter čakal, kaj se zgodi. Res, bala sem se, da ga Glogvic na mestu prebode, a Glogvic je trepetaje pobral svoj klobuk in je pobegnil, res pobegnil pred.