Rajši grem v samostan, kakor da bi postala žena tega strahopetnika, ki se pusti metati ob tla, pa se ne upa prijeti za meč.«
Opat je zamišljeno povesil glavo, pa je po kratkem molku brezskrbno pripovedovala:
»Ti bi se bil smejal, ko bi bil videl, kako je dvignil Glogvica in ga vrgel ob tla, in kako je potem mirno in samozavestno, kakor pravi junak, stal pred Glogvicem ter čakal, kaj se zgodi.