Notar mu je povedal, na kak način se je posrečilo ga obvarovati sramotne smrti, in Albertus se ni mogel načuditi, da se ima zahvaliti za rešitev.
»Ali nikar ne mislite,« je rekel Albertus notarju, »da se je zavzel samo zato, ker je mislil, da se mi godi krivica. Poznam tisti nagib, ki ga je vodil, a vendar občudujem moža, da je šel zame v ogenj.