Sam pri sebi se je jezil, da gre samostansko imetje tako v nič, to imetje, katero je smatral za nekako svojo last, to imetje, s katerim je hotel uresničiti svoje smele načrte, svoje visokoleteče misli, a za zdaj je moral molčati in mirno dopuščati, da delajo menihi in hlapci kar hočejo, saj je bila napovedana vizitacija.
Ko je dobil naznanilo iz Reina, da pride zaradi vizitacije koncem meseca julija opat Angelus v Zatično, je sklical svoje najvdanejše pristaše med menihi na posvetovanje in se z njimi natančno dogovoril, kaj je pripraviti za vizitacijo in kako je skrbeti, da se vizitator odpravi, ne da bi dosegel kaj uspeha. Šlo mu je vse po volji in zato je pa brez posebnih skrbi pričakoval nevšečni obisk.