Ta je bil na večer, ko se je Albertus polastil samostana, spremil Hugona, da je pobegnil, potem pa se ni vrnil v samostan, marveč se skril pri nekem kmetu. V samostanu ga ni nihče pogrešal, saj se je tam zdaj kar trlo ljudi, pa se je zdelo, da je pametneje, če ne pride na dan, dokler ne ve, kaj se je v samostanu zgodilo.
Šele v nedeljo so se odprla samostanska vrata in ljudstvo, ki je bilo silno radovedno, kak prevrat da se je izvršil, je trumoma hitelo v cerkev.