»Kje je Limbšak, ki se je po krivici polastil mojega mesta in se imenoval opata zatiškega?« je vprašal Albertus najpoprej in se obrnil k oskrbniku. Ponosno kakor kak zmagovalec je stal med vojsko, temni pogledi, ki so švigali iz njegovih oči, pa so pričali, da kuje posebne načrte.
»Vaša milost,« je rekel oskrbnik, »zdi se mi, da utegne Limbšak biti v opatovem stanovanju.«