Nekaj časa so kmetje ugovarjali ali naposled jih je vendar pregovoril, največ zaradi tega, ker kmetje itak niso sovražili, nego so napadaje kočijo mislili, da dobe v roke vojvodinjo Virido.
Ko so kmetje izpustili in se je ta hotela zahvaliti, ji je pokazal hrbet in, ne da bi zinil besedo, odšel. pa mu ni sledil; videl je namreč, da je bil kočijaž pobegnil in da ni nikogar, ki bi peljal na šentlamberški grad.