A tudi hrupna veselost, ki je vladala krog njega, ni mogla ugladiti njegovega mračnega čela. Temni so bili njegovi pogledi in kratek ter osoren njegov govor.
Naenkrat je mignil Kosu k sebi, se še nekoliko zamislil, potem pa, kakor da je prišel do določenega sklepa, šepetaje nekaj naročil svojemu oskrbniku.