Noč je bila mehka in tiha, ko sta šla in med travniki in polji dol proti Zatični, kjer sta mislila najprej vprašati daljno sorodnico Poloničino, če ona kaj ve, kam da je Polonica izginila.
Med potjo je na različne načine pripravljal na to, da izve popolno resnico.
»Veš,,« in mu je rekel, »meni se zdi, da je najbolje, če se človek sploh ne ženi.