»Premilostni gospod opat« je zaklicala Polonica »jaz sem revno kmetsko dekle, ali poštena sem in poštena ostanem.«
»To je prav lepo,« se je porogljivo smejal opat. »Ti pa ne pozabi, da sem jaz opat in gospodar zatiškega samostana in da si ti moja last, s katero lahko storim, kar hočem.«