Jurjevi pogledi so begali dalje; iskal je kako orožje, kak pomoček za obrambo, iskal je kako misel, ki mu naj vsaj za hip pomaga, a našel ni ničesar. Srce se mu je krčilo v prsih in jezni je stiskal pesti, ne zaradi tega, da bo moral umreti, marveč zaradi tega, ker ne bo umrl v junaškem boju. Začel je razmišljevati, če bi ne bilo najbolje da napade Črnega sredi med njegovimi razbojniki, upal je, da planejo nanj naenkrat vsi razbojniki in ga ubijejo.