Zahajajoče solnce je ozarjalo mogočno skalo, na kateri je sezidan devinski grad, in razsvetljevalo vsaj za silo veliko dvorano. Svetlikalo je tod in tam, svoj blesk pa razlivalo nad zamorcem, ki je s prekrižanima rokama stal sredi dvorane, nepremično, kakor da je izklesan iz kamna. Na obeh rokah prikovani zlati zapestnici sta razodevali, da je suženj, ki so ga pripeljali križarji iz daljnih južnih dežela.