Dvorana je imela samo ena vrata in samo eno okno; tam se je videlo, kako široki in trdni so zidovi starodavnega gradu. Zahajajoče solnce je ozarjalo mogočno skalo, na kateri je sezidan devinski grad, in razsvetljevalo vsaj za silo veliko dvorano. Svetlikalo je tod in tam, svoj blesk pa razlivalo nad zamorcem, ki je s prekrižanima rokama stal sredi dvorane, nepremično, kakor da je izklesan iz kamna.