Razbojniki doslej niso vedeli, čemu da trati Komolja čas z izpraševanjem jetnikov, a ker so poznali njegovo neizprosno krutost, so potrpežljivo in mirno čakali konca tega razgovora. Zdaj je Komolja stopil na mizo in je s svojim sonornim glasom oznanil razbojniški družbi: »Tovariši! Po dogovoru z našim poglavarjem, Črnim, izjavljam, da si hočemo pridobiti milost edino izveličevalne svete cerkve s tem, da dovolimo Galenganu, naj nadaljuje svojo pokoro.