Razbojniki so motrili svoji žrtvi, si šepetali na uho različne opomnje in uganjali polglasno vsakovrstne šale, dočim so drugi resno držali kakor sodniki predno začno obravnavo. Ponosno in samozavestno je stal med njimi Komolja; je kar zamaknjen gledal to lepo bledo lice, a vendar je skoro zatrepetal, ko je zagledal dolgi pogled, s katerim se je kakor satan po svojih podvržencih ozrl Komolja po dvorani in potem zaklical: » Galengano, izpovej po pravici, kar te bo vprašala ta častita družba. Po tvojih odgovorih in po tvojih dejanjih te bo potem sodila.