Pri tem razburljivem in nevarnem dogodku ni izgubil duševnega ravnovesja; ravnodušno si je ogledoval podivjane obraze razbojnikov in kakor bi jih hotel dražiti ter jim pokazati svoje preziranje, je na tleh ležeč začel po svoji navadi polglasno žvižgati vesel napev. Razbojniki so ponesli Jurja v globoko jamo, ki je bila od vseh strani zasenčena od dreves in grmovja in kjer so imeli svoje taborišče. Prav ko so Jurja postavili na noge, da si pomaga v jamo, polno skalovja, se je devinski gospodar spomnil, kaj je zapustil na mestu, kjer je bil napaden.