Nekaj trenotkov si ga je ogledovala, kakor bi si hotela za vedno zapomniti njegovo obličje in vsako potezo na njegovem obrazu in poznalo se ji je, da so ji vstajali v srcu presladki in nepozabni spomini. Pred njenimi nogami je ječal umirajoči Vidal, blizu nje v senci samotnega drevesa se je pa naslanjal ob svojo palico nepoznani velikan. ‒ pa je ravnodušno in hladno stal pred njo in niti njenih pogledov ni hotel razumeti.