pa je tudi videl, da ni mogla govoriti; da je Juta globoko pogledala v oči neznanemu velikanu in slutil je, da sta se z očmi domenila glede ‒ njega. Instinktivno je položil svojo levo roko na bodalo, ki je tičalo za njegovim pasom in dvignil z desno roko železno palico, ki je ležala poleg njega. Pripravljen je bil na boj, sicer se je pa zanašal, da se mu uklonijo Jutini spremljevalci, če jim le pove, kdo da je.