Čim dlje je gledal v Simonovo pismo, tem jasneje se mu je zdelo, da mu je odprta le ena pot: umoriti devinskega vladarja. Spomnil se je steklenice strupa, ki jo je bil iztrgal Zulejki iz rok in ki je zdaj stala pred njim med drugimi steklenicami, ki so bile na mizi. Zaradi Zulejkine navzočnosti se ni upal dotekniti se steklenice, ali vsaj ogledati si jo je mogel od daleč.