Gemonski in njegov nasprotnik sta se spoprijela in vnel se je srdit boj, na življenje in smrt. A trajal je le nekaj trenotkov; čim se je patrijarhov zastopnik zavedel, kaj se godi, je vdane mu plemiče pozval, da so skočili med borilca, ju ločili in razorožili. Še se je vitez Gemonski ruval z možmi, ki so ga bili razorožili, ko se je odgrnil zastor pri vhodu in je planila v sobo prašna, ubožno oblečena žena in se vrgla pred Jurja, kličoč: »Rešite me, gospod, rešite me.«