»Lopov ‒ lažeš,« je zakričal s strahovito togoto vitez Gemonski in s pestjo udaril škofa v obraz. »To bi bilo najhujše in najgrje izdajstvo. To bi bilo dvojno izdajstvo napram Jurju Devinskemu in napram Konradu Sežanskemu ter njegovim spremljevalcem, ki jamčijo s svojo častjo in s svojim življenjem, da se vrne neoviran v Senožeče.«