»Ali pa je moje življenje le stoti del tega vredno, kar je vredno Jurjevo življenje?« », pomisli vendar ‒ zdaj imaš priliko, pokazati Jurju, da si še vedno njegov prijatelj, da si mu še vedno vdan,« je nežno govorila Juta in gladila Konradove dolge. »Ne,« se je trdovratno branil.