»Ti si me hotel obvarovati belih las in globokih gub, a nisi mogel; jaz sem hotel, da bi se v tvoje srce vgnezdile moreče skrbi in ti vzele mladost in sem to tudi dosegel. Kaka je pač večna pravičnost, da dobri nameni tolikrat nimajo uspeha, slabi pa jih imajo.« Tako je Vipavski ogovoril Jurja Devinskega in ga povabil, naj sede.