»Pokliči ga,« je velel, in videč, kako je sledil Komolji z očmi, je šepetaje dejal: »Komolja je hraber kakor in vztrajen kakor mravlja; ko bi danes ležal na smrtni postelji in bi moral komu kot svojo poslednjo voljo poveriti maščevanje, nikomur drugemu bi ga ne poveril, kakor Komolji.« je samo nagnil glavo, a je spoznal, da je tudi bivši njegov varuh njegovih misli.
Natana je povabil, naj zapusti Čedad in naj gre ž njim. Opozoril ga je, kaka nevarnost mu preti v Čedadu vsled tega, ker je prisostvoval v Katarinini hiši groznemu usmrčenju krivoverca Galengana. se je nekaj časa prav prekanjeno branil, hoteč tako povišati plačilo, katero mu je ponujal, naposled pa je dosegel svoj namen.