Kaj bi mu moglo še raniti srce huje, kakor ga je ranila? In vendar mera Jurjeve nesreče še ni bila polna. Tiho so se odprla vrata in tihotapski se je priplazil v sobo Rogonja. ga je šele zapazil, ko je Rogonja z globokim poklonom rekel: »Milostni gospod, ‒ po naročilu vaše soproge, gospe, vprašam vdano, kdaj da želite ž njo govoriti?«