Zagledal je ravno nasproti sebi na drugem koncu sedežev visokega moža, pravega velikana, ki je slonel ob zidu, opiraje se na svoj meč in s srditimi pogledi motril zborovalce. Poleg njega je stal bled in prepaden Sežanski. Ko je nastala tihota, je stopil iz vrste in zdaj so se obrnili vsi pogledi nanj.