Pri viteških turnirjih je bila navada, da se je izvolil poseben »kralj«, ki je slavnosti vodil, in sicer se je izbral vedno najradodarnejši izmed tekmovalcev. Kraljem je bil izvoljen Vipavski, nakar se je vršila volitev »semanjskega poveljnika«. To dostojanstvo se je podeljevalo tistemu človeku, ki je ponudil na prodaj najlepšo ali najredkejšo stvar.