Posebno burno je bil pozdravljen Vipavski, kajti takega bogastva, kakor ta velikaš, ni razvijal nihče drugi. Ko je stopil pod baldahin in se ozrl po zbranih, se je njegov pogled stemnil. Ravno njemu nasproti je sedela v svoji lepoti gospa Juta in se z ljubeznjivimi očmi vedno in vedno ozirala na mladega Konrada Sežanskega, ki je kakor zamaknjen stal v njeni bližini.