Uvideval je pač, da je njegov položaj jako smešen. Jezilo ga je, ko je videl med navzočimi tistega slugo, ki mu je namesto pripeljal lastno ženo, ter spoznal, da je ta devinski gospodar, ali ker je menil, da razen Jurja in nihče ne ve, kaj se je pravzaprav zgodilo, si je pomagal s tem, da je čedadskim mestnim očetom za slovo rekel: »Gospodje, sprejmite mojo in moje žene zahvalo za današnje počeščenje in naznanite prebivalstvu, da pridem jutri v Čedad. Ob moji desni bo jahala moja ljubljena žena, ob moji levi pa moja draga hčerka, kateri podarim najlepšega belega konja, kar jih ima.«