Pri teh vratih je, ki je bil preoblečen kot, izročil grofu Majnhardu v črne tančice zavito bujno žensko. Z dvorišča se je čul šum tamkaj zbranega ljudstva in videl se je nejasni sijaj bakelj, ko je grof tresočo in tiho ihtečo svojo spremljevalko hitro peljal čez vrt in šepetaje ji na uho sladke besede o svoji vroči ljubezni po tajnih stopnicah v svojo sobo. Ko je bil vrata za seboj zaklenil, je nameraval užgati luč, ali ni mu bilo mogoče.