»Potem vstopite,« je odločil menih in napravil prostor pri vratih. Na hodniku je brlela treska, zataknjena v zid, in pri rdečkastem svitu te luči je spoznal, da stoji pred njim menih. Ta se ni zmenil za Jurja, nego je motril, a čim je spoznal, da v dolgi plašč zaviti mož ni Galengano, se je mirno obrnil in je odšel.