Klical pa je na pomoč najzaljšo priprošnjico poreškega samostana blaženo, ki je skromno ždela v najbolj mračni niši opatijske cerkve. Bila je izobljena iz enega samega in s takšno popolnostjo, da so bili vsi bratje klavzure nekoliko zagledani vanjo.
Vendar se zdaj ni utegnil kaj dlje zamujati s to otročjo zablodo, mudilo se je, pa tudi strah mu tega ni dopuščal.