Na Vidmu se je v gostilni pred odhodom opil in kričal: »Vrnil se bom takrat, ko bom zaslužil toliko, da bom kupil Videm ali Urhovo domačijo. Če ne bom imel toliko, se ne bom vrnil in tudi za menoj ne bo nihče jokal, najmanj naša.« Tako se je tudi zgodilo.