Skrbe za lopate in krampe, vrvi in sveče, za olje v večni svetilnici, v poletnih dneh odganjajo šolarje, ki mečejo kamenje na visoki cerkveni zvonik, kosijo travo okrog cerkve, tujcem ob obisku hvalijo znamenitosti cerkve in fresk v njej, seveda kolikor to poznajo iz branja ali ustnega izročila. Ob večerih, ko ne morejo spati, poslušajo skovikajoče in, spomladi opazujejo gnezda lastovk in pod staro cerkveno streho. Take cerkovnike smo poznali pred vojsko, da, pred desetletji.