V mrazu pozimi so pred cerkvijo cepetali z nogami in čakali, da pride ob uri župnik ali kaplan iz trga. Cerkovnik skrbi za vrstni red izkopanih jam za mrliče, vodi brigo za zapuščene na grobne spomenike z obledelimi napisi, cerkovniki skrbe, da občina pravočasno kupi krste za osamele samomorilce ali ponesrečence. Skrbe za lopate in krampe, vrvi in sveče, za olje v večni svetilnici, v poletnih dneh odganjajo šolarje, ki mečejo kamenje na visoki cerkveni zvonik, kosijo travo okrog cerkve, tujcem ob obisku hvalijo znamenitosti cerkve in fresk v njej, seveda kolikor to poznajo iz branja ali ustnega izročila.