Tako, tako, Rebrov ve za vse, kar te je tiščalo in kar si potožil gozdu, ki je nemirno šumel in ječal ob hudih viharjih. Gozd, da, gozd je bil vedno tvoja uteha, veselje in zadnja tolažba. Zato res nisi imel nobene solze za Katrico na pokopališču v Šentmartinu.