Težko mi je bilo ob misli nanje. Vidiš, Enžičev bi bil rad ostal doma, ker pa mu trmasti oče ni dal grunta in ni bil zadovoljen, ker ni vzel bogate ženske, je odšel v Srbijo, in ono leto je tam umrl. Ljudje so ga hoteli za župana, ker je bil najbolj postaven pod zvonom Šentmartina.