Pod tem školjem so se sestajali vojaki zelenega kadra tudi iz drugih krajev in grozili, da bodo na vsem našem območju pospravili žandarje in grajske, od princa do malih grajskih uši. »Zakaj so se imenovali zeleni kader, se pa nismo učili na učiteljišču,« je vprašala, ki je pazljivo poslušala očeta in si postrani ogledovala znameniti školj. Stari se je nasmejal, kot je bila njegova navada.